Na osnovi 9. člena Zakona o društvih (uradno prečiščeno besedilo – ZDru-1-UPB2) (Uradni list RS 64/11, z dne 12. 08. 2011) je Skupščina Območne balinarske zveze Ljubljana, na seji dne 14. 08. 2018 sprejela: |
STATUT OBMOČNE BALINARSKE ZVEZE LJUBLJANA |
I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Območna balinarska zveza Ljubljana (v nadaljevanju Zveza) je panožna strokovna športna zveza, ki združuje samostojna športna društva, sekcije in klube iz občin Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, Ljubljana,Litija, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Trzin in Vodice z namenom izvajanja programa, nalog in ciljev, ki so pomembni za skupno delovanje in razvoj balinarskega športa v Sloveniji. 2. člen Zveza je pravna oseba zasebnega prava. Njene pravice in dolžnosti izhajajo iz Ustave RS, zakonov in tega statuta. Zveza je nestrankarska in nepolitična organizacija in tudi ne more postati član politične organizacije. Ime in naziv Zveze ki se uporablja v pravnem prometu je OBMOČNA BALINARSKA ZVEZA LJUBLJANA. Kratica Zveze je OBZL. Sedež Zveze je v Ljubljani. 3. člen Zveza ima svojo žig, ki je okrogle oblike premera 30 mm. Na obodu znaka je napis: OBMOČNA BALINARSKA ZVEZA, v sredini ravno LJUBLJANA. 4. člen Zastava Zveze je zelene barve. V sredini je znak Zveze, pod njim pa uradni naziv Zveze. Velikost zastave je 2 x 1 m, oziroma v razmerju 2:1. 5. člen Območna balinarska zveza Ljubljana je včlanjena v Balinarsko zvezo Slovenije (v nadaljevanju BZS). 6. člen Zveza lahko sodeluje z drugimi organizacijami v Republiki Slovenji, ki delujejo na področju športa in prispevajo k razvoju njene in sorodne dejavnosti. Zveza lahko samostojno deluje ali se včlani v sorodne mednarodne in tuje organizacije, ki imajo podobne namene in cilje. II. NAMEN, CILJI IN NALOGE ZVEZE 7. člen Namen in cilj Zveze je vzpodbujanje, razvijanje, širjenje ter napredek balinarskega športa na območju Osrednje Slovenije. Za dosego tega cilja Zveza sodeluje z ostalimi športnimi organizacijami na tem območju, v Sloveniji, v zamejstvu in v tujini. Še posebej pa Zveza deluje pri: – pospeševanju in razvijanju množičnosti balinarskega športa, – vzpodbujanju, vključevanju in delu z mladimi balinarji, – dvigu kvalitete balinanja, – pospeševanju razvoja vrhunskih rezultatov v tem športu, – razvijanju ustvarjalnih sposobnosti posameznikov in društev, klubov in sekcij, – razvijanju in krepitvi demokratičnih odnosov, – humanizaciji in obogatitvi prostega časa državljanov, – spoštovanju amaterskih načel, – prizadevanju za visoko strokovno raven Zveze, – zavzemanju za spoštovanje etičnih in moralnih načel stroke pri delovanju Zveze, – vzpodbujanju strokovnega izpopolnjevanja članov Zveze. 8. člen Naloge Zveze so: – aktivno sodeluje v BZS in razvija balinarski šport na način, ki je reguliran z mednarodnim tehničnim pravilnikom, – pripravlja koledar tekmovanj in organizira območna prvenstva ter druga tekmovanja na območni ravni, – sodeluje na tekmovanjih, ki jih organizira BZS in na ostalih tekmovanjih, ki so usklajene z letnim koledarjem tekmovanj, – ustvarja materialne, kadrovske in ostale pogoje za doseganje najvišjih športnih rezultatov, – pripravlja osnovna načela sistema tekmovanj, – organizira reklamne in informativne dejavnosti s področja balinanja, strokovne literature in zbiranja dokumentacije, – proučuje aktualna vprašanja in izdeluje ocene razvoja balinarskih organizacij ter nudi strokovno in organizacijsko pomoč, – prevzema organizacijo državnih in mednarodnih tekmovanja v skladu z letnim koledarjem Območne balinarske zveze Ljubljana, BZS in F.I.B. – sodeluje pri načrtovanju vzgojno-izobraževalnih programov na področju balinanja, – vzpodbuja sodelovanje športnih institucij, univerz in posameznih strokovnjakov pri posameznih projektih Zveze, – skrbi za izobraževanje amaterskih strokovnih kadrov Zveze in članov, – razvija humana razmerja med ljudmi, ki temeljijo na spoštovanju človekove osebnosti in pravic, – popularizira balinanje, sodeluje pri organizaciji športnih prireditev. 9. člen Delovanje Zveze je javno. Javnost dela Zveze se za člane zagotavlja: – z obveščanjem preko sredstev javnega obveščanja in uradne spletne strani, – z objavljanjem vabil, zapisnikov, sklepov in obvestil ter zaključnega računa, ki so dosegljivi vsem članom. Širšo javnost o svojem delu Zveza obvešča tako da: – so seje organov Zveze javne, v kolikor se na seji organov zveze ne odloči o zaprtju seje, – objavlja novosti na uradni spletni strani, – organizira okrogle mize in tiskovne konference, – na seje po potrebi vabi predstavnike zainteresiranih organov, ustanov, organizacij ter predstavnike sredstev javnega obveščanja. Za zagotovitve javnosti dela je odgovoren predsednik Zveze. Uradna obvestila ali pojasnila lahko dajejo posamezniki le s pooblastilom predsednika Zveze. 10. člen Zveza lahko opravlja tudi pridobitno in dopolnilno dejavnost. Pridobitne dejavnosti se opravlja pod pogoji, ki jih za opravljanje dejavnosti predpisuje zakon in le v obsegu, potrebnem za uresničevanje namena in ciljev Zveze oziroma nepridobitne dejavnosti. Pridobitna dejavnost je povezana z nameni in cilji Zveze, če lahko neposredno pripomore k uresničevanju namena oziroma ciljev Zveze, pri čemer doprinos ni izključno v zagotavljanju prihodkov Zveze. Kot dopolnilna dejavnost Zveze se šteje tista pridobitna dejavnost, ki skupaj z nepridobitno dejavnostjo sestavlja določeno storitev ali dosežek, oziroma zagotavlja boljšo izkoriščenost sredstev Zveze. Zveza v okviru pridobitne dejavnosti lahko opravlja naslednje dejavnosti: J58.110 -Izdajanje knjig (npr. Zveza izdaja knjige na temo športa in balinanja, zgodovine balinanja, brošure, prospekte, biltene, analese itd.), J58.140 -Izdajanje revij in druge periodike (npr. Zveza izdaja strokovne revije o balinanju …), J58.190 -Drugo založništvo (Zveza izdaja plakate, fotografije, reklamni material …), M70.210 – Dejavnost stikov z javnostjo (Zveza lahko opravlja delo Stikov z javnostmi za svoje člane in organizacije v katere je vključena), M73.110 – Dejavnost oglaševanja, P85.510 -Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju športa in rekreacije (izvedba tečaja balinanja, izvedba strokovnih seminarjev balinanja, izvedba strokovnih seminarjev za pridobitev nazivov inštruktorja, mentorja in trenerja balinanja ter izvedba seminarjev o organiziranosti balinarskega športa, promocije balinanja, dela z mladimi balinarji itd.), R93.190 -Druge športne dejavnosti (organizacija in promocija športnih dogodkov, dejavnost športnih zvez, dejavnosti povezane s promocijo športnih dogodkov, dejavnost samostojnih športnikov in sodnikov). Zveza lahko poveri neposredno opravljanje pridobitne dejavnosti z lastnimi sredstvi drugim osebam na temelju zakupne ali sorodne pogodbe. O tem odloča skupščina Zveze. III. ČLANSTVO ZVEZE 11. člen Člani Zveze so: društva, klubi in balinarske sekcije. Članstvo v Zvezi je prostovoljno. Član Zveze lahko postane tisto društvo, klub ali sekcija, ki podpiše pogodbo z Zvezo. Pogodbo, na podlagi odločitve najvišjega organa društva, podpiše njihov zakoniti zastopnik. V pogodbi morajo biti urejena vsa temeljna vprašanja medsebojnega povezovanja in delovanja. 12. člen Člani Zveze imajo naslednje pravice: – da samostojno in prostovoljno odločajo o svoji vključitvi v Zvezo in izstopu iz Zveze, – da sodelujejo s svojimi predstavniki pri delu organov Zveze, – da volijo in so lahko izvoljeni v vse organe Zveze, – da posredujejo predloge in pripombe za izboljšanje dela organov Zveze in njihovih delovnih teles, – da dajejo predloge organom Zveze k delu in izpolnjevanju nalog, – da aktivno sodelujejo na prireditvah in tekmovanjih, ki jih prireja Zveza, – da so seznanjeni s programom in poslovanjem Zveze, – da uživajo vse ugodnosti članstva Zveze. 13. člen Član Zveze ima naslednje obveznosti: – da spoštujejo statut, sklepe in druge akte Zveze in BZS – da aktivno sodelujejo pri delu Zveze za uresničevanje skupnih dogovorjenih akcij ter prispevajo k uresničevanju ciljev in nalog Zveze, – da si prizadevajo za uresničitev skupno dogovorjenih ciljev Zveze in BZS, – da plačujejo članarino Zvezi in BZS, – da plačujejo kotizacijo in sodniške stroške za tekmovanja, – da združujejo sredstva za uresničevanje skupno dogovorjenih nalog na osnovi letnih planov in programov dela, – da seznanjajo svoje člane z gradivom za sejo skupščine Zveze, – da seznanjajo svoje člane o sprejetih sklepih, zaključkih in drugih aktih skupščine in poskrbijo za njihovo realizacijo, – da prenašajo Zvezi informacije, ki so potrebne za izvajanje skupnih dogovorjenih nalog, – da prenašajo svoje izkušnje in znanje na mlajše člane Zveze, – da varujejo ugled Zveze, – da spoštujejo predpise in določila svetovnega protidopinškega kodeksa, za preprečevanje dopinga, ki veljajo za vse osebe in vsa tekmovanja pod okriljem Zveze, BZS in F.I.B., – v kolikor niso poravnane obveznosti do Zveze ne more tekmovati v tekmovanjih, ki jih organizira Zveza. 14. člen Člani Zveze sodelujejo pri delu Zveze preko svojih predstavnikov, ki jih izbirajo skladno s svojim statutom. Zveza sodeluje z drugimi organizacijami preko svojih predstavnikov, ki jih določi izvršni odbor. 15. člen Članstvo v Zvezi preneha: – s pisno izjavo člana po sklepu najvišjega organa, o izstopu iz članstva, ki jo posredujejo predsedniku Zveze, – s prenehanjem obstoja člana, – s črtanjem iz članstva Zveze zaradi nespoštovanja sklepov skupščine Zveze in delovanja v nasprotju s cilji in nalogami Zveze, ker škoduje interesom Zveze in balinarskega športa v Sloveniji, – član se črta iz članstva Zveze, če kljub dvem (2) opominom ne plača članarine oziroma vseh zastalih obveznosti do Zveze v tekočem letu. O izključitvi člana iz Zveze odloča Disciplinska komisija s sklepom. Sklep mora biti izdan v skladu s pravilnikom, ki ureja disciplinsko odgovornost v Zvezi. Zoper sklep disciplinske komisije, ima član v roku 16 dni pravico do pritožbe skupščini Zveze. Skupščina mora pritožbo obravnavati in o njej odločiti v roku 30 dni od datuma prejema. IV. ORGANI ZVEZE Organi zveze so: – skupščina, – izvršni odbor, – nadzorni odbor, – disciplinska komisija. 16. člen IV/1. SKUPŠČINA 17. člen Skupščina je najvišji organ Zveze. Vsak član je v Skupščini zastopan z enim predstavnikom – predsednikom društva ali pooblaščencem. Član Zveze določi svojega predstavnika za vsako sejo skupščine v skladu s svojim statutom. Po potrebi na Skupščini lahko sodelujejo tudi člani organov in komisij Zveze, vendar nimajo pravice glasovanja, razen, če niso prisotni tudi v vlogi predstavnikov članov Zveze. Stroški udeležbe predstavnikov na skupščini gredo v breme članov. 18. člen Skupščini so za svoje delo odgovorni vsi organi Zveze. Skupščina lahko razreši člane organov Zveze, ki ne izpolnjuje svojih obveznosti. 19. člen Skupščina je lahko redna ali izredna. Redno sejo Skupščine sklicuje predsednik Zveze najmanj enkrat letno. Izredno Skupščino sklicuje predsednik po potrebi na zahtevo: – izvršnega odbora, – nadzornega odbora, – na popudo najmanj tretjine članov Zveze. Izredna skupščina lahko odloča samo o zadevah zaradi katerih je bila sklicana. Predsednik mora izredno skupščino sklicati v roku 30 dni po prejemu zahteve za sklic, v nasprotnem primeru jo skliče predlagatelj, ki mora predložiti dnevni red. Sklicatelj Skupščine mora obvestiti člane pisno najmanj 15 koledarskih dni pred predvidenim sklicem z navedbo kraja, datuma in časa. Delegati svojo prisotnost na skupščini najavijo 5 koledarskih dni pred sklicem skupščine. 20. člen Skupščina veljavno sklepa, če je navzočih več kot polovica predstavnikov članov, ki imajo pravico glasovanja. Če ob predvidenem času skupščina ni sklepčna, se začetek odloži za 15 minut. Zatem skupščina lahko veljavno odloča, če je prisotnih najmanj 10 predstavnikov članov s pravico glasovanja. 21. člen Skupščino na predlog predsednika Zveze izvoli delovno predsedstvo, zapisnikarja, dva overitelja zapisnika in verifikacijsko komisijo, po potrebi pa tudi volilno komisijo in kandidacijsko komisijo. Delo skupščine vodi predsednik delovnega predsedstva skupščine. Skupščina sprejema sklepe z večino glasov prisotnih predstavnikov članov, ki imajo pravico glasovanja. Če se odloča o spremembah in dopolnitvah statuta, prenosa sedeža Zveze ali prenehanje delovanja Zveze, mora za veljavnost sklepa glasovati najmanj dve tretjini prisotnih predstavnikov članov s pravico glasovanja. Glasovanje je javno, če skupščina ne odloči drugače O delu skupščine se vodi zapisnik, ki ga podpišejo predsedujoči, zapisnikar in dva overovatelja. Sejo skupščine se lahko snema s tonskim in slikovnim zapisom (audio ali video posnetek). 22. člen Skupščina na rednem zasedanju: – sklepa o dnevnem redu, – verificira mandate članov skupščine, – izvoli in razrešuje predsednika, člane izvršnega odbora, člane nadzornega odbora in člane disciplinske komisije, – sprejema statut in Zveze ter poslovnik o delu skupščine, – sprejema druge splošne akte Zveze, – sprejema program dela, finančni načrt in potrjuje zaključni račun Zveze, – podeljuje priznanja in nagrade, – razpravlja in odloča o zadevah, ki so kot naloge opredeljene v tem statutu, – razpravlja o delu in poročilih izvršnega odbora, nadzornega odbora, disciplinske komisije in na zahtevo skupščine tudi posameznih komisij izvršnegaa odbora in sklepa o njih, – odloča o višini članarine, – odloča o vključitvi Zveze v druge organizacije, – odloča o pritoži zoper sklepov izvršnega odbora in disciplinske komisije, – odloča o nakupu in prodaji neprimičnin večje vrednosti, – sprejema sklep o sedežu Zveze, – odloča o prenehanju Zveze. IV/2. PREDSEDNIK ZVEZE 23. člen Predsednika Zveze izvoli skupščina za mandatno dobo štirih (4) let in je lahko izvoljen večkrat zapored. Število mandatov je neomejeno. Predsednik je izvoljen, če zanj na skupščini glasuje več kot polovica prisotnih predstavnikov članov, ki imajo volilno pravico. 24. člen Predsednik je zakoniti zastopnik Zveze, predstavlja in zastopa Zvezo pri sodelovanju z drugimi organizacijami. V pravnem prometu, je odredbodajalec za realizacijo plana prihodkov in odhodkov Zveze. Prav tako zastopa Zvezo pred državnimi in drugimi organi v državi in tujini. Predsednik Zveze je istočasno predsednik izvršnega odbora in poleg reprezentativne in zastopniške funkcije zagotavlja izvrševanje vseh sklepov izvršnega odbora in skupščine. Predsednik Zveze imenuje svojega namestika, ki je eden izmed članov izvršnega odbora. Predsednik Zveze je odgovoren za delo Zveze. V primeru odsotnosti predsednika ali morebitne trajne zapustitve Zveze, je namestnik pooblaščen, da opravlja vsa dela in zastopa Zvezo z vsemi pooblastili predsednika do naslednjih rednih volitev. Predsednik in namestnik sta za svoje delo odgovorna skupščini. IV/2. IZVRŠNI ODBOR 25. člen Izvršni odbor je izvršni organ Zveze. Izvršni odbor ima 9 članov, sestavljajo ga: – predsednik (ki je tudi predsednik Zveze), – podpredsednik, – sekretar, – predsednik tekmovalne komisije in strokovnega sveta, – predsednik sodniške komisije, – predsednik komisije za delo z mladino. – Blagajnik, – dva člana. Izvršni odbor je za svoje delo odgovoren skupščini Zveze. Mandat članov izvršnega odbora je 4 leta. Člani izvršnega odbora so lahko izvoljeni večkrat zapored. Število mandatov je neomejeno. Izvršni odbor je izvoljen, če zanj na skupščini glasuje več kot polovica prisotnih predstavnikov članov, ki imajo pravico glasovanja. 26. člen Izvršni odbor vodi delo Zveze med dvema zasedanjema skupščine s sprejemanjem operativnih sklepov za izvedbo odločitev skupščine ter opravlja zadeve, ki so potrebne za nemoteno poslovanje. Pristojnosti in naloge izvršnega odbora: – pripravlja gradiva za sejo skupščine, – vodi kandidacijski postopke za volitve organov Zveze, – predlaga skupščini spremembe in dopolnitve statuta in drugih aktov, – uresničuje sklepe skupščine in program dela Zveze, – poroča skupščini o svojem delu, – ustanavlja in ukinja komisije in druga delovna telesa, obravnava njihovo delo ter potrjuje njihov program dela, – odloča o prošnjah in pritožbah v skladu z akti Zveze, – predlaga skupščini letni program dela, finančni načrt in zaključni račun, – sprejema poslovne odločitve v zvezi z denarnimi sredstvi, neprimičninami in osnovnimi sredstvi Zveze v vrednosti do 1000,00 EUR, – imenuje in razrešuje sekretarja Zveze, pripravi opis del in določi njegove pristojnosti ter ureja pogodbena razmerja za delo v skladu z veljavno zakonodajo RS s področja delovnega prava. – sodeluje z BZS, – sprejema akte Zveze, ki jih po tem statutu ne sprejema skupščina, – sprejema sisteme tekmovanj za tekmovalno sezono v naslednjem letu, – imenuje in izvoli predsednike stalnih in občasnih komisij, – obvešča člane Zveze o svojem delu, – odloča o vključitvi Zveze v druge organizacije, – predlaga višino članarine, – odloča o sprejemu novih članov v Zvezi, – vodi finančno in materialno poslovanje, – upravlja s premoženjem Zveze, – pripravlja predloge splošnih aktov Zveze, – imenuje selektorje reprezentanc Zveze, – odloča o potrebi po profesionalnem opravljanju nalog sekretarja, – daje tolmačenje in uporabo določb posameznih aktov Zveze, – odloča tudi o ostalih zadevah, za katere ga pooblasti skupščina in akti Zveze. 27. člen Za delo na posameznih področjih imenuje izvršni odbor stalne ali občasne komisije. Stalne komisije so tri (3): 1. tekmovalna komisija in strokovni svet, 2. sodniška komisija, 3. komisija za delo z mladino. Predsednike komisij imenuje izvršni odbor. Člane komisije predlaga predsednik komisije, imenuje pa jih izvršni odbor. 28. člen Ob imenovanju komisij se določi program dela in število članov. Člani komisij so praviloma člani Zveze, izjemoma pa lahko Zveza povabi k sodelovanju pri delu komisij zunanje sodelavce. Komisije so pri svojem delu samostojne. Njihov program in delo spremlja in potrjuje izvršni odbor Zveze. Komisije so za svoje delo odgovorne izvršnemu odboru. 29. člen Izvršni odbor dela na sejah, ki jih sklicuje predsednik društva po lastni presoji, na zahtevo nadzornega odbora ali najmanj tretjine članov upravnega odbora, Če predsednik društva ne skliče seje, lahko to storijo pobudniki sami. Izvršni odbpr lahko svojo sejo opravi tudi korespondenčno. Izvršni odbor sprejema sklepe z večino glasov prisotnih članov. Sklepi so veljavni, če je na seji prisotnih nad polovico članov (5). Izvršni odbor lahko sklepa tudi na kerenspondenčnih sejah. Na sejo izvršnega odbora mora biti vabljen tudi predsednik nadzornega odbora. IV/4. SEKRETAR ZVEZE 30. člen Sekretarja Zveze imenuje in razrešuje izvršni odbor. Mandat sekretarja je štiri leta, vezan je na mandat izvršnega odbora. Za svoje delo je sekretar odgovoren izvršnemu odboru Zveze. 31. člen Za sekretarja Zveze je lahko imenovan državljan RS, ki ima poleg z zakonom določenih pogojev najmanj srednješolsko izobrazbo in tri(3) leta delovnih izkušenj na podobnih delih ter je s svojim delom dokazal potrebno strokovno znanje na področju balinarskega športa in tehnično administrativnih del. 32. člen Sekretar Zveze deluje skladno s predpisi, zaključki ter smernicami skupščine in izvršnega odbora. Samostojen je pri izvrševanju nalog iz njegovega delovnega delokroga ter skrbi za zakonitost dela in poslovanja Zveze. 33. člen Naloge sekretarja zveze: – izvršuje sklepe in naloge sprejete v Zvezi, – sodeluje pri pripravi gradiva za seje skupščine in izvršnega odbora, – opravlja celotno korespondenco Zveze, – odgovarja za arhiv Zveze, – vodi zapisnike organov Zveze in posreduje sklepe vsem članom organov, – opravlja tudi druge naloge po nalogu predsednika oz. na podlagi sklepov izvršnega odbora, – vodi evidenco članov in registracije igralcev, – prijavlja programe Zveze na razne razpise z namenom pridobitve denarnih sredstev za delovanje Zveze in izpeljavo raznih športnih programov, – sodeluje z BZS in ostalimi sorodnimi organizacijami, – skrbi za javnost dela, – opravlja druge pristojnsti in naloge v skladu s tem statutom in drugimi akti Zveze. V primeru odsotnosti ali zadržanosti sekretarja, delo opravlja član izvršnega odbora, ki ga določi predsednik Zveze pred sejo. IV/5. NADZORNI ODBOR 34. člen Nadzorni odbor je organ notranjega nadzora Zveze. Predsednika, dva člana in dva namestnika nadzornega odbora izvoli skupščina Zveze za dobo štirih (4) let. Število mandatov je neomejeno. Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani drugih organov in komisij Zveze. 35. člen Seje nadzornega odbora sklicuje njegov predsednik in jih tudi vodi, v primeru njegove odsotnosti ga nadomešča njegov namestnik. Sklepi nadzornega odbora so sprejeti, če so na seji prisotni predsednik oziroma namestnik in dva člana oziroma njuna namestnika in za sklep glasujeta najmanj dva prisotna člana. 36. člen Naloge nadzornega odbora: – kontrolira, če so realizirani sklepi organov skladni s statutom, ostalimi akti Zveze in veljavno zakonodajo, – pregleduje, če so bila finančna sredstva koriščena skladno s programom in sklepi organov Zveze, če je njihova poraba smotrna in odgovorna, – najman enkrat letno pregledati finančno in materialno poslovanje Zveze, – kontrolira izpolnjevanje dolžnosti članov in organov Zveze, – kontrolira uresničevanje in varstvo pravic članov in organov Zveze, – obvešča člane o pomembnejših vprašanjih. 37. člen Nadzorni odbor je odgovoren skupščini Zveze in ji mora podati pisno poročilo. Izvršni odbor in vsi drugi organi in komisije Zveze so dolžni nadzornemu odboru omogočiti vpogled v svoje delo. V primeru, da izvršni odbor njegove zahteve ne uresničuje, ali kadar so ugotovljene hujše nepravilnosti, lahko zahteva sklic izredne seje skupščine Zveze. IV/6 DISCIPLINSKA KOMISIJA 38. člen Predsednika, dva člana in dva namestnika disciplinske komisije izvoli skupščina Zveze za dobo štirih (4) let. Število mandatov je neomejeno. Disciplinska komisija se sestaja po potrebi na podlagi pisnih zahtevkov članov ali organov Zveze. Disciplinska komisija vodi postopek in izreka disciplinske ukrepe v skladu z disciplinskim pravilnikom. 39. člen Disciplinske kršitve, ki jih obravnava komisija so: – kršitve določil statuta in ostalih splošnih aktov Zveze in njenih organov, – nevestno in lahkomiselno sprejemanje in izvrševanje sprejetih zadolžitev in funkcij v Zvezi, – ne izvrševanje sklepov organov Zveze, – kršitve tekmovalnih in prireditvenih pravil ter dolžnosti športnega vedenja, – kršitve pravil varnosti pri vadbi in tekmovanjih, – dejanja, ki škodujejo interesu in ugledu balinarskih in športnih organizacij, – dejanja, ki kakorkoli škodujejo ugledu Zveze in dejavnosti, s katero se Zveza ukvarja, – neplačevanje članarine Zvezi, kotizacij in vseh preostalih denarnih prispevkov vezanih na tekmovanja pod okriljem Zveze in BZS, – vsa druga dejanja, ki pomenijo protipravno dejanje članov Zveze, ki jih splošni akti Zveze zaradi njihovih nevarnosti določajo kot takšne in hkrati določajo disciplinske ukrepe zanje. 40. člen Disciplinski ukrepi, ki jih po postopku v skladu z disciplinskim pravilnikom izreče disciplinska komisija so: – pisni opomin, – prepoved tekmovanja in prepoved sojenja za določeno število tekem, ki ne more biti nižja od dveh (2) in ne višja od desetih (10) tekem. – Prepoved tekmovanja, prepoved sojenja in prepoved opravljanja funkcije, ki ne more biti nižja od dveh (2) mesecev in ne daljša od dveh (2) let. – izključitev. Ukrep izključitve je mogoče izreči tudi z odložilnim pogojem (pogojno) za dobo do treh (3) let. Podrobneje se disciplinski postopek, disciplinski organi in disciplinski ukrepi uredijo zdisciplinskim pravilnikom Zveze. Član ali organ društva, kluba ali sekcije, ki je s svojim ravnanjem Zvezi povzročil škodo, je dolžan povrniti. Okoliščine nastanka škode ter njeno višino ugotovi disciplinska komisija. Zoper sklep, ki ga izda disciplinska komisija, ima prizadeta stran pravico pritožbe na izvršni odbor kot drugostopenjski organ. 41. člen Problematika, ki nastane v zvezi s tekmovanji po Pravilniku o tekmovanjih in Disciplinskem pravilniku ter ostalih aktih BZS, je urejena s posebnim aktom. V. FINANČNO IN MATERIALNO POSLOVANJE 42. člen Za uresničevanje svojih nalog razpolaga Zveza z lastnimi materialnimi sredstvi in dohodki. Zveza se financira iz naslednjih dohodkov: – članarine in kotizacije članov Zveze, – prispevki donatorjev in sponzorjev, – proračunskih in drugih javnih sredstev, – pridobitne in dopolnilne dejavnosti v okviru 10. člena tega Statuta, – drugih virov. 43. člen Finančni načrt sprejema vsako koledarsko leto skupščina. S finančnim načrtom skupščina razporedi skupna sredstva. Za izvršitev finančnega načrta je odgovoren predsednik in izvršni odbor Zveze. Po pooblastilu skupščine lahko izvršni odbor v tekočem letu izvrši popravke finančnega načrta in ga usklajuje z letnim programom dela. Če Zveza pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za opravljanje dejavnosti, za katero je ustanovljena. Premoženje društva sestavljajo vse premičnine in nepremičnine, ki so last Zveze ali dane v upravljanje in so kot take vpisane v inventarno in zemljiško knjigo. Premičnine se lahko nakupijo ali odtujijo tretjim osebam le na podlagi sklepa izvršnega odbora. O nakupu ali odtujitvi nepremičnin Zveze odloča skupščina Zveze. 44. člen S premoženjem Zveze upravlja izvršni odbor. Izvršni odbor pripravlja finančni načrt Zveze in ga posreduje enkrat letno v sprejem skupščini Zveze. Do sprejema finančnega načrta se izvaja začasno financiranje Zveze. 45. člen Finančno poslovanje zveze poteka preko transakcijskega računa pri poljubno izbrani banki, ki ima dololjenje za poslovanje od Banke Slovenije. Finančno poslovanje vodi blagajnik in pooblaščeni računovodski servis v skladu s pravilnikom o finančno materialnem poslovanju Zveze, ki mora biti v skladu z računovodskimi standardi za društva in zveze. Finančne in materialne listine podpisujejo predsednik in pooblaščeni podpisniki. 46. člen Delo blagajnika je javno. Vsak član Zveze ima pravico vpogleda v finančno in materialno dokumentacijo in poslovanje Zveze na podlagi pisnega zahtevka v roku 14 dni od datuma oddaje zahtevka. 47. člen Za zakonito poslovanje Zveze odgovarjajo Zveza in njen predsednik. Zveza odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Za obveznosti Zveze odgovarjajo solidarno in z vsem svojim premoženjem tudi odgovorna oseba, ki je v svojo korist ali korist koga drugega zmanjšale premoženje Zveze ali s preusmeritvijo poslovanja oziroma finančnih tokov na drugo obstoječo ali novoustanovljeno pravno osebo ali fizično osebo preprečile povečanje premoženja, čeprav so vedele, da Zveza ne bo mogla poravnati obveznosti tretjim osebam. Odgovorne osebe odgovarjajo do višine oškodovanja Zveze, ki so ga povzročile s svojim ravnanjem. Za obveznosti Zveza v primerih iz prejšnjega odstavka solidarno odgovarja tudi fizična ali pravna oseba, ki je z ravnanji odgovornih oseb pridobila premoženjsko korist, do višine pridobljene premoženjske koristi. VI. SPREJEMANJE STATUTA IN DRUGIH SPLOŠNIH AKTOV 48. člen Za tolmačenje statuta in drugih splošnih aktov je pristojna skupščina Zveze. 49. člen Statut in Poslovnik Zveze o delu skupščine se sprejema z dvotretjinsko večino glasov prisotnih predstavnikov članov skupščine, ki imajo pravico glasovanja. 50. člen Predlog statuta in drugih splošnih aktov se posreduje članom Območne balinarske zveze Ljubljana v javno razpravo, ki traja 20 dni. Predlog statuta in drugih splošnih aktov predloži skupščini izvršni odbor. Spremembe in dopolnitve statuta in drugih aktov se sprejema na način, kot se sprejema statut. VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 51. člen Zveza preneha delovanje: – s sklepom skupščine Zveze, ki je sprejet z dvotretjinsko (2/3) večino glasov vseh predstavnikov članov, ki imajo pravico glasovanja, – če število članov pade pod dva, – s spojitvijo ali pripojitvijo z drugo zvezo, – s stečajem, – na podlagi sodne odločbe o prepovedi delovanja, – po samem zakonu. 52. člen V primeru prenehanja delovanja Zveze, preide njeno premoženje in bremena na pravno osebo, ki jo določi skupščina Zveze in je registrirana po Zakonu o društvih. V primeru, da ni sklepa skupščine, preide premoženje Zveze na vse člane Zveze, proračunska sredstva pa se vrnejo proračunu. 53. člen Sklep o prenehanju delovanju Zveze se mora dostaviti pristojnemu organu Upravni enote Ljubljane v tridesetih (30) dneh po sprejemu, zaradi postopka izbrisa Zveze. 54. člen Skladno s tem statutom Zveza sprejema in potrjuje naslednje splošne normativne akte Balinarske zveze Slovenije: – Registracijski pravilnik, – Pravilnik o tekmovanjih, – Disciplinski pravilnik, – Pravilnik o organizaciji balinarskih sodnikov, – Mednarodni tehnični pravilnik (MTP), – Pravila o aktivnostih za pravočasno registracijo klubov in igralcev, – Pravila o kaznovanju igralcev, – Pravila o licenciranju strokovnih delavcev v BZS, – Pravila o mednarodnih športnih odnosih, – Pravilnik o športnih priznanjih, – druge akte po sklepu izvršnega odbora Zveze. 55. člen Zveza pri svojem delu zbira osebne podatke v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Zbrani podatki se lahko zbirajo za namen delovanja Zveze, njenih organov in komisij. Obdelava in objava osebnih podatkov je mogoča le na zakonski podlagi ali s pisnim dovoljenjem fizičnih oseb, o katerih se podatki zbirajo. 56. člen Ta statut začne veljati takoj, ko ga sprejme skupščina Zveze. S sprejetjem tega statuta preneha veljati statut Zveze, ki je bil sprejet na skupščini Območne balinarske zveze Ljubljana, dne 4. 4. 1997 in vsa določila drugih splošnih aktov Zveze, ki so v nasprotju s tem statutom. |
Ljubljana, 16. 8. 2018 |
Stanislav Žavbi ml. Predsednik OBZ Ljubljana |