JEROM HENRIK......041 / 55-22-09
http://www.obzljubljana.com/
OBMOČNA .BALINARSKA. ZVEZA ..-.. LJUBLJANA
BZS .- .SODNIŠKI .PRAVILNIK
ul. Molniške čete 9 - 1120 Ljubljana
henrik.jerom@telemach.net
H
h
h
h
h
Na osnovi določil 24. člena Statuta Balinarske zveze Slovenije je skupščina BZS dne 26. 04. 2008, na predlog IO BZS, sprejela sklep o spremembah in dopolnitvah pravilnika o organizaciji balinarskih sodnikov v BZS.
h
h
PRAVILNIK
o organizaciji balinarskih sodnikov BZS
5
5
5
I......SPLOŠNE DOLOČBE
h
1. ČLEN
h
S tem pravilnikom se določajo organizacija balinarskih sodnikov, pogoji in postopek za pridobivanje nazivov in kategorizacija balinarskih sodnikov, delegiranje sodnikov ter pravice in dolžnosti balinarskih sodnikov.
h
II......ORGANIZACIJA BALINARSKIH SODNIKOV
h
2. ČLEN
h
Sodniško organizacijo organizacijsko vodita:
h
Sodniška komisija BZS na področju delovanja BZS
Zbori sodnikov OBZ na področjih posameznih območnih balinarskih zvez
h
A. .ZBORI SODNIKOV
h
3. ČLEN
h
Balinarski sodniki se združujejo v zbore sodnikov v okviru posameznih območnih zvez.
h
4. ČLEN
h
Zbori sodnikov v območnih zvezah delujejo samostojno v okviru področja svoje zveze ali več območnih zvez, če tako obliko delovanja sprejmejo zaradi zagotavljanja kvalitetnejšega in uspešnejšega dela, kar pa morajo obvezno sprejeti, če tako obliko dela sprejme IO BZS na osnovi strokovne ugotovitve sodniške komisije BZS.
h
5. ČLEN
h
Najvišji organ zbora sodnikov je konferenca. Konferenca se sklicuje vsako leto. Konferenco sestavljajo vsi balinarski sodniki, včlanjeni v sodniško organizacijo posamezne območne zveze.
h
6. ČLEN
h
Konferenca sprejema veljavne odločitve, če je na njej prisotnih nad polovico članov. Konferenca sprejema odločitve o razvoju sodniškega kadra, sodniške organizacije in o sodniški problematiki. Pri svojem odločanju mora konferenca upoštevati smernice sodniške komisije BZS. Konferenca voli sekretariat zbora sodnikov.
h
7. ČLEN
h
Sekretariat zbora sodnikov sestavljajo predsednik, tajnik in 1 do 3 člani. Predsednik sekretariata mora imeti najmanj kategorijo državnega balinarskega sodnika in je po svoji funkciji tudi predsednik zbora sodnikov v območni zvezi.
h
8. ČLEN
h
V območnih zvezah z manjšim številom sodnikov (manj kot 10) se oblikujejo organi po njihovi možnosti in potrebi s tem, da morajo obvezno imeti predsednika in tajnika. Zaradi uspešnejšega dela se organi v takih zvezah povezujejo z organi v drugih območnih zvezah.
h
B. .SODNIŠKA KOMISIJA BZS
h
9. ČLEN
h
Sodniška komisija BZS deluje samostojno kot organ BZS. Komisija šteje od 3 do 5 članov.
h
10. ČLEN
h
Predsednika in ostale člane sodniške komisije imenuje IO BZS na predlog sodniške komisije. Mandat članov sodniške komisije in drugih organov sodniške organizacije je enak mandatu organa, ki ga je izvolil ali imenoval.
h
11. ČLEN
h
Sodniška komisija najmanj enkrat letno sklicuje strokovne sestanke s predsedniki zborov območnih zvez na katerih posreduje zahteve za poenotenje dela zborov sodnikov.
h
12. ČLEN
h
Sedež sodniške komisije BZS je na sedežu BZS. V izjemnih primerih je lahko sedež sodniške komisije tudi v drugem kraju, če tako odloči skupščina BZS.
h
13. ČLEN
h
Sodniška komisija BZS lahko imenuje stalne in občasne delovne skupine. Člani sodniške komisije morajo biti najmanj državni balinarski sodniki I. kategorije, kar velja tudi za člane delovnih skupin.
h
14. ČLEN
h
Sodniška komisija BZS neposredno sodeluje tekmovalno komisijo BZS v katero obvezno imenuje enega člana sodniške komisije BZS.
h
III......NALOGE ORGANOV SODNIŠKE ORGANIZACIJE
h
15. ČLEN
h
Organi sodniške organizacije opravljajo svoje naloge skladno s statutom ter pravilniki BZS in območnih balinarskih zvez.
h
16. ČLEN
h
Naloge zborov sodnikov so:
h
- vodenje politike razvoja organizacije sodnikov v območni zvezi,
- zagotavljanje sodniškega kadra za potrebe vseh vrst tekmovanj v območni zvezi,
- seznanjanje sodnikov z vsemi spremembami in dopolnili MTP ter z vsemi uveljavljenimi strokovnimi razlagami MTP,
- nadziranje pravilnosti poteka posameznih prvenstvenih tekem in drugih balinarskih prireditev.
h
17. ČLEN
h
Naloge sekretariata zbora sodnikov so:
h
- izvajanje odločitev konference,
- sklicevanje konferenc in priprava gradiva za odločanje na konferenci,
- izdelava predlogov organom območne zveze, vključno s predlogom o višini sodniške takse in drugih stroškov v zvezi s sojenjem,
- določanje števila in sestave delovnih komisij,
- določanje kandidatov za pristop k sodniškim izpitom,
- sprejemanje ocene sodnikov na osnovi njihove aktivnosti in uspešnosti sojenja,
- dajanje mnenj o kandidatih za opravljanje sodniških izpitov za prehod v višjo kategorijo,
- organiziranje pripravljalnih seminarjev za evidentirane kandidate pred opravljanjem sodniških izpitov,
- predhodno preverjanje teoretičnih in praktičnih znanj sodnikov v območni zvezi pred napotitvijo na opravljanje izpitov za prehod v višjo kategorijo,
- organiziranje seminarjev za strokovno izpopolnjevanje sodniškega kadra,
- določanje potrebnega števila sodnikov po kategorijah in rangih (lista sodnikov),
- vodenje matične knjige sodnikov v območni zvezi,
- posredovanje strokovnih mnenj o poteku prvenstvenih in drugih balinarskih prireditev v organizaciji BZS, ki se odigravajo na področju območne zveze.
- vodenje evidence sodnikov po kategoriji in rangu,
- določanje liste sodnikov za sojenje tekem v območni zvezi,
- delegiranje sodnikov za sojenje tekem v območnih ligah in tekem državnih lig, kadar je dano predhodno pisno dovoljenje s strani sodniške komisije.
h
Sekretariat zbora sodnika mora svoje naloge opravljati tako, da s svojim delom pomaga območni zvezi pri širjenju in razvoju balinarskega športa.
h
18. ČLEN
h
Naloge predsednika sodniške komisije:
h
- vodenje sodniške komisije in zagotavljanje izvajanja nalog sodniške komisije,
- opravljanje nalog disciplinskega sodnika v skladu z določili disciplinskega pravilnika,
- črtanje sodnika iz liste sodnikov za tekmovalno leto po ugotovljeni grobi kršitvi pravil,
- koordiniranje dela s predsedniki zborov sodnikov,
- predlaganje sodnikov za sojenje mednarodnih tekem na območju BZS.
h
Naloge sodniške komisije BZS so:
h
- vodenje politike razvoja organizacije sodnikov v BZS,
- tolmačenje predpisov in pravilnikov BZS svojim članom preko območnih zvez, posebno pa predpisov MTP in pravil vezanih za posamezno tekmovanje,
- tekoče seznanjanje zborov sodnikov o vseh strokovnih razlagah MTP, kakor tudi o vseh spremembah in dopolnitvah MTP,
- analiziranje uspešnosti sojenja na tekmovanjih v organizacij BZS,
- vodenje evidence sodnikov v območnih zvezah po kategorijah in rangih sodnikov,
- delegiranje sodnikov za tekme v okviru BZS,
- analiziranje pravilnosti poteka posameznih prvenstvenih tekem in drugih balinarskih prireditev v organizaciji BZS,
- odločanje o potrebnem številu sodnikov posamezne kategorije oz. ranga za posamezne območne zveze in sprejemanje stališč do predlogov območnih zvez za napredovanje sodnikov v višjo kategorijo,
- oblikovanje predlogov za spremembo MTP,
- preverjanje teoretičnega in praktičnega znanja kandidatov za sodnike,
- izdelava strokovnih mnenj v pritožbenem postopku, ki zadevajo potrebno ocenjevanje pravilnosti sprejema odločitev posameznih sodnikov,
- organiziranje strokovnega izpopolnjevanja članov preko seminarjev s predsedniki zborov sodnikov,
- posredovanje predlogov organom BZS o višini sodniške takse in drugih stroškov v zvezi s sojenjem tekem v organizaciji BZS ter drugih predlogov o katerih je odločanje v pristojnosti drugih organov BZS.
h
Sodniška komisija BZS mora svoje naloge opravljati na način, da s svojim delom pomaga BZS pri razvoju in širjenju balinarskega športa v državi.
h
19. ČLEN
h
Evidenca sodnikov se vodi:
h
a.) pri sodniški komisiji BZS za:
- mednarodne sodnike
- državne sodnike - inštruktorje
- državne sodnike
b.) pri zborih sodnikov za:
- območne sodnike
Evidenca sodnikov se vodi v matični evidenci predpisani s strani IO BZS oz. sodniške komisije in vsebuje:
- priimek in ime, datum rojstva, stalno prebivališče, osnovno sodniško organizacijo, članstvo v klubu,
- kategorijo in rang sodnika,
- datum zadnjega opravljenega izpita.
h
IV......KATEGORIZACIJA SODNIKOV
h
20. ČLEN
h
Kategorije sodnikov so:
h
a.) območni balinarski sodnik,
b.) državni balinarski sodnik II. kategorije
c.) državni balinarski sodnik I. kategorije
d.) državni balinarski sodnik – inštruktor
h
Sodnik lahko napreduje v višjo kategorijo po uspešno opravljenem sodniškem izpitu in uspešni oceni pripravništva v trajanju najmanj 9 mesecev.
h
Kategorijo sodnik pridobi tudi pred časom določenim za pripravništvo pod pogojem, da je bila po sodniku - mentorju oz. kontrolorju pri sojenju najmanj treh tekem ugotovljena izjemna strokovna usposobljenost sodnika.
h
21. ČLEN
h
Sodnik, ki si pridobi določeno kategorijo, ne more biti prerazporejen v nižjo kategorijo sodnika.
h
22. ČLEN
h
Območni balinarski sodnik postane oseba, ki opravi po določilih tega pravilnika predpisan strokovni izpit. Območni balinarski sodnik lahko vodi vse tekme v območni zvezi. Območni balinarski sodnik lahko vodi tudi tekme najnižjega državnega ranga, če je s strani območne zveze oz. zbora sodnikov predlagan za kandidata za državnega sodnika II. kategorije in je ta predlog verificirala tudi sodniška komisija BZS. Predlog za območnega sodnika kot kandidata za državnega sodnika II. kategorije ne more biti podan pred pretekom 2 let od pridobitve kategorije območnega sodnika.
h
23. ČLEN
h
Državni balinarski sodnik II. kategorije postane območni sodnik, ki je kot kandidat za državnega sodnika II. kategorije uspešno vodil tekme in pri sojenju dobil pozitivno oceno ter je po predpisanem programu uspešno opravil izpit za državnega sodnika II. kategorije. Izjemoma lahko pridobi kategorijo državnega sodnika II. kategorije oseba, ki je pri opravljanju izpita za območnega sodnika pokazala izjemno znanje iz poznavanja izpitnega gradiva ter to potrdila tudi v času pripravništva. Odločitev o tem sprejme sodniška komisija BZS na predlog izpitne komisije in ocene mentorja, potrditev pa opravi IO BZS. Državni sodnik II. kategorije lahko sodi tekme 1. in 2. državne lige in tudi vse tekme nižjega
ranga tekmovanja. Predlog za balinarskega sodnika II. kategorije kot kandidata za državnega sodnika I. kategorije ne more biti podan pred pretekom 2 let od pridobitve kategorije državnega sodnika II. kategorije. Pogoj za oblikovanje predloga pa je, da je v tem obdobju sodil tekme brez nepravilnih odločitev.
h
24. ČLEN
h
Državni balinarski sodnik I. kategorije postane sodnik II. kategorije, ki je po predpisanem programu uspešno opravil izpit za državnega sodnika I. kategorije.
Državni sodnik I. kategorije lahko sodi vse tekme super lige in tudi tekme nižjega ranga.
h
25. ČLEN
h
Državni balinarski sodnik - inštruktor postane državni sodnik I. kategorije, ki je uspešno opravljal svojo dolžnost najmanj 3 leta in je kot predavatelj na šoli balinanja, seminarjih za sodnike ali kot član sodniške komisije izdeloval strokovna gradiva, ki so bila osnova za sprejemanje strokovnih odločitev sodniške komisije ali drugih organov zveze. Kategorijo državnega sodnika - inštruktorja dodeljuje IO BZS na predlog sodniške komisije. Državni sodnik - inštruktor lahko sodi vse tekme, ki jih sodi državni sodnik I. kategorije in meddržavne tekme, če je za tako sojenje pridobljeno predhodno soglasje.
h
26. ČLEN
h
Državni sodnik I. kategorije ali državni sodnik - inštruktor si lahko na predlog IO BZS in s sklepom mednarodne zveze F.I.B. pridobi mednarodno sodniško kategorijo, ki je uveljavljena v F.I.B.
Državni sodnik I. kategorije ali državni sodnik - inštruktor je lahko predlagan za mednarodno kategorijo, če izpolni naslednje pogoje, ki so predpisane v F.I.B.:
- da je bil državni balinarski sodnik najmanj 3 leta,
- da govorno obvlada tuji jezik F.I.B. (italijanski, francoski),
- da v zadnjih 5 letih ni bil disciplinsko kaznovan,
- da ima izjemno teoretično in praktično znanje in pri sojenju tekem izkazuje kvaliteto sojenja potrebno za nadaljnje usposabljanje, kar mora potrditi sodniška komisija BZS.
Preverjanje znanja tujega jezika se opravlja pred posebno komisijo BZS. Mednarodni sodnik lahko sodi vse tekme v domovini in tujini.
h
27. ČLEN
h
Mentor postane lahko državni balinarski sodnik I. kategorije, državni sodnik - inštruktor ali mednarodni sodnik, ki ga za posameznega sodnika, sodnika kandidata ali pripravnika imenuje sodniška komisija BZS. Imenovanje mentorja opravi sodniška komisija sočasno z delegiranjem sodnikov za tekmovalno sezono. Sodniška komisija lahko ob imenovanju upošteva predlog posameznega zbora sodnikov. Imenovanje kontrolorja sojenja opravi sodniška komisija zaradi ugotavljanja kvalitete sojenja posameznega sodnika na osnovi prejetih pripomb in pritožb s strani klubov, članov sodniške
organizacije ali zahteve IO BZS. Po opravljeni kontroli sojenja, je imenovani dolžan podati pisno poročilo sodniški komisiji.
h
28. ČLEN
h
Balinarski sodnik, ki se ne odziva na sojenje tekem ali sojenje neupravičeno odklanja ali ne plačuje članarine zboru sodnikov in to ponovi v trajanju več kot 2 leti se izključi iz sodniške organizacije.
h
29. ČLEN
h
Balinarski sodnik preneha biti član sodniške organizacije:
- po lastni želji
- na podlagi odločitve osnovne organizacije
- na podlagi odločitve disciplinske komisije.
h
30. ČLEN
h
Balinarski sodnik preneha z aktivnim sojenjem na državnih, pokalnih ali mednarodnih tekmovanjih, v letu ko dopolni starost 65 let. Starostna omejitev velja samo za sojenje tekem državnih tekmovanj. Balinarski sodnik lahko napreduje v višjo kategorijo do dopolnjenega 55 leta starosti v letu, ko so razpisani izpiti.
h
V......DELEGIRANJE IN LISTA SODNIKOV
h
31. ČLEN
h
Za vse tekme, ki se igrajo v BZS, se morajo delegirati balinarski sodniki. Delegiranje sodnikov opravlja:
a.) sodniška komisija BZS - za vsa prvenstvena tekmovanja, cup in druge tekme v organizaciji BZS in za neuradna tekmovanja državnih reprezentanc, ter za uradna tekmovanja državnih reprezentanc v kolikor za to dobi soglasje pristojnih organov F.I.B.
b.) zbori sodnikov - za vse ostale tekme.
Sodniška komisija praviloma opravi delegiranje sodnikov na predhodno podan predlog zbora sodnikov območne zveze, če je bilo za podajo predloga dano zaprosilo.
Pri delegiranju sodnikov je za sojenje ligaških tekem v organizaciji BZS potrebno upoštevati pravili:
- da tekem ne sme soditi sodnik, ki je registrirani igralec ali vodja ekipe z licenco, na isti stopnji ligaškega tekmovanja, kjer tekmuje njegov klub in
- da sodnik ne sme soditi tekme klubu katerega član je igralec, ki je z njim v sorodu (partner, ali ožji družinski član).
h
32. ČLEN
h
Osnova za delegiranje je izdelana lista sodnikov za posamezno leto. Listo sodnikov predlaga zbor sodnikov območne zveze in jo v roku določenim s strani sodniške komisije BZS posreduje sodniški komisiji BZS v presojo. Sodniška komisija odloča o ustreznosti podanih predlogov in določi posamezno listo sodnikov.
h
33. ČLEN
h
Lista sodnikov se določa po rangih tekmovanja. Za posamezno listo sodnikov se lahko določijo sodniki naslednjih kategorij:
- lista 1.a (sodnik 1.a ranga) - državni sodnik I. kategorije, državni sodnik - inštruktor, državni sodnik I. kategorije - pripravnik ter mednarodni sodnik. Sodniki, uvrščeni na 1.a listo, se določijo za sojenje tekem super lige in državnih prvenstev.
- lista 1.b (sodnik 1.b ranga) - sodnik kot pod 1.a. ter državni balinarski sodnik II. kategorije in državni sodniki II. kategorije - pripravniki. Sodniki, uvrščeni na 1.b listo se določijo za sojenje tekem I. lige in polfinalnih državnih prvenstev.
- lista II. (sodnik II. ranga) - sodnik kot pod 1.a in 1.b ter območni sodniki - kandidati za državnega sodnika II. kategorije - pripravniki. Sodniki, uvrščeni na II. listo se določijo za sojenje tekem II. lige.
- lista III. (sodnik III. ranga) - sodnik kot pod II. in območni sodniki ter območni sodniki - pripravniki. Sodniki, uvrščeni na III. listo se določajo za sojenje tekem v območnih tekmovanjih oz. tekmovanjih nižjih od državnega tekmovanja.
Zbori sodnikov lahko za sojenje tekem v svojem območnem tekmovanju uveljavijo listo sodnikov tudi z delitvijo ranga III.a, III.b in III.c, pri čemer upoštevajo rang tekmovanja.
h
34. ČLEN
h
Sodnik, ki je v posameznem tekmovalnem letu uvrščen na določeno listo sodnikov in v tem letu ne sodi nobene tekme ustreznega ranga, čeprav je bil za to določen, se v naslednjem tekmovalnem letu lahko uvrsti največ na listo, ki je eno stopnjo nižja. To pravilo velja tudi za sodnike za katere je v pritožbenem postopku ugotovljeno, da je sodnik na eni izmed tekem, ki jih je v tekmovalnem letu sodil, grobo kršil določila MTP ali drugih predpisov s katerimi se določajo tekmovalna pravila.
h
35. ČLEN
h
V kolikor je v postopku ugotovljeno, da je tako kršitev pravil povzročil območni sodnik, se za naslednjo tekmovalno sezono črta iz liste sodnikov.
h
36. ČLEN
h
Iz liste sodnikov se lahko za posamezno tekmovalno leto črta tudi sodnik ne glede na kategorijo, če nedvoumno izrazi ali odkloni sojenje tekem v določenem tekmovalnem letu.
h
37. ČLEN
h
Uvrstitev sodnika na listo sodnikov je samo eden od pogojev za delegiranje sodnika. Dodatni pogoj za delegiranje je pridobitev oziroma potrditev licence za sojenje tekem. Licenco pridobi sodnik na inštruktaži, ki se obvezno razpiše in opravi pred pričetkom tekmovanja v vsakem tekmovalnem letu. Sodniška komisija lahko razpiše za posamezne kategorije sodnikov tudi obvezno testiranje, to pa mora storiti, kadar tako zahtevo sprejme IO BZS.
h
38. ČLEN
h
Inštruktažo oziroma testiranje zagotavljajo:
- sodniška komisija BZS za sodnike, uvrščene na listo 1.a, 1.b in II.
- zbori sodnikov za sodnike uvrščene na listo III.
h
39. ČLEN
h
Sodnik, ki je bil v določenem tekmovalnem letu črtan iz liste sodnikov ali pa je črtanje trajalo skupaj največ 2 leti, se lahko v naslednjem letu določi na isto listo sodnikov ob pogoju, da opravi preizkus znanja pri sodniški komisiji.
h
VI......SODNIŠKI IZPITI
h
40. ČLEN
h
Naziv balinarskega sodnika oziroma kategorijo se pridobi z izpitom, ki ga lahko opravlja vsaka polnoletna oseba.
Prepustitev kandidata k izpitu se opravi, ko so izpolnjeni pogoji, določeni v III. poglavju tega pravilnika.
h
41. ČLEN
h
Razpis izpitov za določeno kategorijo sodnika opravi pristojni organ najmanj 15 dni pred datumom izpita. V razpisu mora biti navedeno potrebno poznavanje področja izpitnega gradiva, termini in način izvedbe izpita.
h
42. ČLEN
h
Prijava za izpit se vloži:
- za območne balinarske sodnike - zborom sodnikov,
- za ostale sodnike - sodniški komisiji BZS preko zbora sodnikov.
Prijava za izpit za napredovanje v višjo kategorijo vsebuje:
- prošnjo kandidata z osnovnimi podatki,
- potrdilo o stažu sodnika v določeni kategoriji,
- mnenje pristojnega zbora sodnikov o kvaliteti sojenja kandidata.
h
43. ČLEN
h
Izpit za sodnika sestoji iz teoretičnega in praktičnega dela. Uspešno opravljen teoretični del izpita je osnova za prepustitev k praktičnemu delu izpita.
h
44. ČLEN
h
Kandidat, ki ne uspešno opravi teoretičnega dela izpita ali kandidat, ki uspešno opravi teoretični del izpita, ne uspešno opravi pa praktičnega dela izpita, lahko izpit ponovno opravlja po preteku enega leta od dneva zadnjega izpita.
h
45. ČLEN
h
Teoretični del izpita za posamezno kategorijo vsebuje preizkus znanja naslednjih predpisov:
h
a.) območni balinarski sodnik:
h
- statut BZS
- mednarodni tehnični pravilnik,
- pravilnik o tekmovanju v območni zvezi,
- pravila o tekmovanju v območni zvezi,
- disciplinski pravilnik (splošno poznavanje)
- pravilnik o organizaciji balinarskih sodnikov
- izvedba tekmovanja po cup sistemu s 16 ekipami.
V kolikor v posamezni območni zvezi ni izdelan pravilnik oziroma pravila o tekmovanjih, se opravlja izpit iz poznavanja teh predpisov uveljavljenih v BZS.
h
b.) državni balinarski sodnik II. kategorije:
h
- statut BZS
- mednarodni tehnični pravilnik,
- pravilnik o tekmovanjih BZS,
- pravila o tekmovanjih BZS in območni zvezi,
- disciplinski pravilnik,
- pravilnik o organizaciji balinarskih sodnikov,
- izvedba tekmovanja po cup sistemu s 16 ekipami in dirigiranim žrebom (pisna naloga)
- poznavanje dodatnih aktov in predpisov, ki jih določi pristojni organ ob razpisu izpita
h
c.) državni balinarski sodnik I. kategorije:
h
- statut BZS
- mednarodni tehnični pravilnik,
- pravilnik o tekmovanjih BZS,
- pravila o tekmovanjih BZS in območni zvezi,
- disciplinski pravilnik,
- pravilnik o organizaciji balinarskih sodnikov,
- izvedba tekmovanja po cup sistemu s 24 ekipami in v naprej znanim končnim vrstnim redom 4 ekip (pisna naloga).
- poznavanje dodatnih aktov in predpisov, ki jih določi pristojni organ ob razpisu izpita
h
46. ČLEN
h
Kriterije ocenjevanja, število vprašanj ter postopek opravljanja in ocenjevanje teoretičnega dela izpita razglasi izpitna komisija kandidatom pred pričetkom opravljanja teoretičnega dela izpita. Izpitna komisija je pooblaščena, da potrebno znanje posameznih predpisov ustrezno prilagaja in dopolnjuje skladno z novo uveljavljenimi predpisi.
h
47. ČLEN
h
Praktični del izpita opravlja sodnik v času pripravništva v katerem se ocenjuje dejanska usposobljenost sodnika za samostojno sojenje in vodenje tekem. Praktično znanje sodnika ocenjuje mentor. Kadar opravlja sodnik v času pripravništva praktični del izpita za območnega sodnika, mora biti mentor najmanj sodnik II. kategorije.
h
48. ČLEN
h
Po uspešno opravljenem izpitu za posamezno kategorijo in uspešno opravljenem pripravništvu, prejme kandidat sodniški znak ustrezne kategorije. Opravi se mu tudi vpis kategorije sodnika v sodniško izkaznico.
h
49. ČLEN
h
Izpitno komisijo za teoretični del izpita sestavljajo 3 člani. Člane izpitne komisije določa sodniška komisija BZS izmed državnih sodnikov I. kategorije, državnih sodnikov - inštruktorjev ali mednarodnih sodnikov. Predsednik izpitne komisije mora biti član sodniške komisije BZS.
h
50. ČLEN
h
Stroški izpitne komisije so sestavljeni iz:
- potnih stroškov in dnevnic članov izpitne komisije, izpitne takse, ki jo določi IO BZS v višini, ki za člane izpitne komisije ne more biti nižja od nadomestila za sojenje tekem super lige.
h
51. ČLEN
h
Stroški mentorja so enaki višini nadomestila za sojenje tekem, na kateri opravlja sodnik - pripravnik praktični del izpita.
Stroški mentorja bremenijo organizatorja tekme ali tekmovanja.
h
VII......PRAVICE IN DOLŽNOSTI BALINARSKIH SODNIKOV
h
52. ČLEN
h
Sodniki morajo biti pri sojenju tekem oblečeni skladno s predpisi BZS in MTP, za sprejem pravilnih sodniških odločitev pa morajo imeti tudi vse potrebne sodniške pripomočke.
h
a.) Sodniška obleka
h
Sodniška obleka sestoji iz temno modrega suknjiča ali bele majice, temno sivih dolgih hlač, črnih čevljev in sodniškega znaka za posamezno kategorijo. Zgornji del oblačila ima na levi strani napis: Balinarska zveza Slovenije in pod njim sodniški znak kategorije sodnika BZS. Zgornji del oblačila (ali majico ali suknjič) nosi sodnik po lastni odločitvi glede na vremenske razmere. V primerih, kadar ima sodnik mednarodno kategorijo in sodi območne ali državne ligaške tekme ali prvenstva, mora biti oblečen v skladu z določili tega člena.
h
b.) Sodniški pripomočki:
h
- ura, štoperica (za določanje začetka in konca igre, zamud igralcev, odhodov igralcev in time - outa),
- piščalka za naznanitev začetka in konca igre, povzročenih prekrškov in ugotovljenih nepravilnosti,
- beli, rumeni in rdeči kartoni za izrekanje disciplinskih kazni,
- merilo (poleg risalke) za merjenje oddaljenosti (šestilo, meter ali kovinski svinčnik s podaljškom ipd.),
- trikotnik ali drugi pripomoček, opremljen z libelo za ugotavljanje predmeta v igralnem prostoru ali krogu,
- vrvica za ugotavljanje predmeta v igri ob stranski črti, kadar je ta neravna ali neenako široka,
- merilo debeline 5 mm, polkrožno usločeno, za merjenje oddaljenosti krogle od balina (biberon),
- druge pripomočke, ki jih predpiše sodniška komisija BZS.
h
53. ČLEN
h
Sodnik je dolžan na vseh tekmovanjih ali balinarskih prireditvah, za katere je določen, opravljati svoje naloge na najboljši način - skladno s sodniško etiko, v duhu predpisov BZS in MTP ter strokovno in objektivno. Balinarski sodnik mora poznati predpise, ki urejajo balinarski šport, vedno mora izpopolnjevati svoje znanje, spremljati in spoznavati vse spremembe MTP pravilnika o tekmovanjih in pravila o tekmovanjih za posamezno tekmovanje za katerega je določen. Balinarski sodnik je odgovoren zboru sodnikov oz. sodniški komisiji v odvisnosti od tega, kdo ga je za tekmovanje določil, pri tem pa mora biti vedno ob določenem času pred tekmo na igrišču. Sodnik v času trajanja tekme, ki jo sodi, ne sme biti pod vplivom alkohola ali drog. Prav tako jih v času trajanje tekme ne sme vnašati v svoje telo. Izjema so zdravila, ki jih mora sodnik iz
zdravstvenih razlogov jemati.
h
54. ČLEN
h
Sodnik je dolžan v roku, ki ga predpisujejo pravila za posamezna tekmovanja oddati sodniško poročilo o tekmovanju za tekmo ali tekmovanje na katerem je opravljal funkcijo sodnika. V sodniškem poročilu ali poročilu s tekmovanja sodnik vpiše po potrebi svoje ugotovitve, pripombe o pripravljenosti balinišča in navede eventualno najavljeno pritožbo s podpisom vodje ekipe, ki je najavila pritožbo na tekmo ali igro.
h
55. ČLEN
h
Balinarski sodnik je dolžan osnovni organizaciji v katero je včlanjen (zboru sodnikov) plačati članarino, v kolikor je ta s sklepom uvedena.
h
VIII......STROŠKI SOJENJA
h
56. ČLEN
h
Balinarski sodnik, ki je določen za sojenje tekme prejme nadomestilo za sojenje v obliki sodniške takse. Sodniška taksa predstavlja nadomestilo za stroške obrabe športne opreme in dela stroškov prehrane. Nadomestilo za sojenje izplača sodniku, na podlagi izpolnjenega blagajniškega izdatka, organizator tekme (tekmovanja) najkasneje po zaključku zadnje igre. Višino nadomestila za sojenje določa pristojni organ balinarske organizacije, ki organizira tekmovanje. Za vodenje tekem množičnega značaja (turnirji ipd.) in tekem, ki so jih razpisali balinarski klubi, lahko prejme sodnik nadomestilo za sojenje v višini dogovorjeni z organi tega kluba. Stroške mentorja predstavljajo stroški sodniške takse glavnega sodnika in prevozni stroški, ki jih prejme mentor namesto sodnika – pripravnika. Sodniška taksa za sodnika pa pripada v primerih, da je to nalogo opravljal mentor sodnika, vedno sodniku – pripravniku, vendar samo v višini nad nastalimi stroški mentorja.
h
57. ČLEN
h
Za prvenstvene tekme v območnih ligah, ki se odigravajo v enaki kombinaciji kot tekme državne lige, višina nadomestila oz. sodniške takse ne more biti višja od 80 % takse, določene za II.ligo.
h
58. ČLEN
h
V primerih, kadar je sodnik določen za sojenje tekem izven kraja svojega bivanja je upravičen tudi do izplačila stroškov prevoza v višini določeni z dogovorom pred začetkom tekmovalne sezone, potrjenim na IO BZS. Ta pravica gre tudi sodniku (ne glede na kraj bivališča), ko sodi območna ali državna prvenstva.
h
IX......PRIHODKI IN ODHODKI ZBORA SODNIKOV
h
59. ČLEN
h
Prihodki zbora sodnikov so:
h
- vpisnina članov,
- članarina članov,
- drugi prihodki.
Vpisnino in članarino določa konferenca zbora sodnikov. Takso za polaganje sodniških izpitov določi na osnovi izdelanega stroškovnika sodniška komisija BZS oz. izpitna komisija.
h
60. ČLEN
h
Odhodki zbora sodnikov so:
h
- nabava znakov za sodnike,
- drugi nepredvideni odhodki.
h
61. ČLEN
h
Pisarniški material, ostali administrativni stroški in drugi stroški, ki jih predhodno potrdi pristojni organ območne zveze, bremenijo območne zveze.
h
X......DISCIPLINSKA ODGOVORNOST
h
62. ČLEN
h
Disciplinski prekrški sodnikov, disciplinski postopek in sprejem ukrepov o prekrških so določeni v disciplinskem pravilniku BZS.
h
XI......PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
h
63. ČLEN
h
Območne balinarske zveze lahko ustrezno prilagodijo s svojimi predpisi posamezna specifična področja, pri tem pa posamezni sklepi ne morejo biti v nasprotju s tem pravilnikom.
h
64. ČLEN
h
Tolmačenje posameznih določb tega pravilnika opravlja sodniška komisija BZS. V primeru ugovora na tolmačenje pravilnika, opravi arbitražo IO BZS. Odločitev sprejeta v arbitražnem postopku je dokončna.
h
65. ČLEN
h
Pravilnik stopi v veljavo z dnem sprejema na skupščini BZS. Z dnem uveljavitve tega pravilnika, preneha veljati Pravilnik o organizaciji balinarskih sodnikov, sprejet na skupščini 14. 03. 1998.
h
h
h
h
Predsednik.. BZ. Slovenije........................................................................................................................................Jože. Rebec
.. ,,domov
,,FireFox
,,e-mail
Copyright by Jerry © JHL 2007-2012 Območna balinarska zveza Ljubljana
nedelja, 23.10.2011 ob 16:15